E-nastopi pri pouku tujega jezika

Avtorji:
Saša Jazbec

Institucija zaposlitve:
Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta

Povzetek prispevka:
Zaradi epidemije so morali študentke in študenti tujega jezika nemščine prekiniti svojo prakso v srednjih šolah. Po preigravanju različnih možnosti, od nadaljevanja prakse na daljavo, premika prakse na jesen do morebitnega priznavanja prakse idr., smo se odločili za eno izmed možnosti, tj. večino aktivnosti smo izvedli na daljavo, in sicer z realnimi dijaki in dijakinjami. Če to organizacijsko in izvedbeno ni bilo možno, so vlogo dijakov in dijakinj prevzeli študentke in študenti iz nižjih letnikov. V nadaljevanju bo nekoliko natančneje predstavljena izvedba obveznih nastopov na daljavo, pokazane bodo prednosti in pomanjkljivosti takega dela. Med prednostmi bodo izpostavljene predvsem konkretne možnosti rabe informacijsko-komunikacijske tehnologije, različnih aplikacij pri pouku tujega jezika na daljavo, zlasti tistih, ki vzpodbujajo interaktivno delo ter neposredno in posredno komunikacijo v tujem jeziku.

Ključne besede:
e-nastop, IKT, tuji jezik nemščina

Učenje tujega jezika: kako ustvarimo spodbudno in interaktivno atmosfero pri učenju daljavo

Avtorji:
Alenka Plos

Institucija zaposlitve:
Univerza v Mariboru Ekonomsko-poslovna fakulteta

Povzetek prispevka:
Uporaba IKT učiteljem tujega jezika ni tuja, spletnih vaj je predvsem za ponavljanje in poglabljanje slovnice ali besedišča na pretek. A tujega jezika se vendarle primarno učimo preko govorjenja in interakcije. Kako komunicirati in biti interaktiven na daljavo pa je lahko izziv. Medsebojni očesni stik pri komunikaciji spodbuja razumevanje in empatijo, tudi govorica telesa je pomemben del komunikacije. Kako naj učitelj, ki se zaveda pomena govorice telesa in gibanja, to prenese na spletno poučevanje? V razredu bi recimo učenci lahko vstali in zaigrali različne situacije, z dejavnostjo se tako povezali in več čutil ko bi uporabili, bolje bi se ustvarile povezave med živčnimi celicami in centri, kar vodi do boljšega pomnjenja. V prispevku bomo pokazali, kako prilagoditi preizkušene metode za aktivacijo, spodbujanje in interakcijo udeležencev v razredu za pouk tujega jezika na daljavo, kako uporabiti krajše vaje, namenjene motivaciji in spodbujanju energije, da ohranimo pozornost udeležencev učenja tujega jezika na daljavo, in kako s pomočjo orodij IKT posredovati povratne informacije.

Ključne besede:
tuji jezik, IKT, učenje na daljavo, aktivacija, interakcija

Spletni jezikovni viri za slovenščino in tuji študenti: Kaj, kako in s kakšnim uspehom?

Avtorji:
Mojca Stritar Kučuk

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta

Povzetek prispevka:
Redno vpisani tuji študenti Univerze v Ljubljani, ki se v prvem letu študija v okviru modula Leto plus učijo slovensko, se v drugem semestru spoznajo s spletnimi jezikovnimi viri za slovenščino. Ti naj bi jim olajšali razumevanje in tvorbo besedil v slovenščini. Ker se v zadnjih letih hitro razvijajo, je treba premišljeno izbrati tiste vire, ki jih je smiselno predstaviti študentom. Na podlagi relevantnosti in enostavnosti uporabe sta v ospredju predvsem slovarski portal Fran ter jezikovni korpus Gigafida, poleg tega pa še nekaj na gradivu iz Gigafide temelječih virov, kot so Slovenski oblikoslovni leksikon Sloleks, slovar sopomenk in slovar kolokacij. Potem ko je bila v preteklih letih delavnica spletnih jezikovnih virov izvedena fizično v računalniški učilnici, smo jo morali letošnjo pomlad zaradi epidemije in prekinitve študijskega procesa na univerzi v celoti prestaviti na splet. Izpeljana je bila torej v obliki interaktivnih videoposnetkov z vključenimi nalogami za preverjanje razumevanja. Za oceno koristnosti in uporabnosti spletnih jezikovnih virov je bila med tujimi študenti izvedena tudi anketa, ki je med drugim pokazala, da je po njihovem mnenju najuporabnejši jezikovni vir oblikoslovni leksikon Sloleks.

Ključne besede:
spletni jezikovni viri, slovenščina, tuji študenti

Individualni pouk glasbe na daljavo – akustični in tehnološki izzivi ter dobre prakse pri individualnem pouku

Avtorji:
Gal Faganel

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Akademija za glasbo

Povzetek prispevka:
Pouk glasbe na daljavo na področju izvajanja oz. igranja inštrumenta ali petja predstavlja velik izziv. Znaten del rednega individalnega pouka glasbe poteka na osnovi demonstracije in imitacije, ki je v istem prostoru v živo precej bolj naravna kot preko informacijsko-komunikacijske tehnologije. Predstavitev bo obravnavala prednosti, pomankljivosti ter izzive izvedbe individualnega pouka glasbe na daljavo. Dotaknili se bomo optimizacije tehnologije in prostorov (na obeh straneh povezave), ki je potrebna za učinkovito izvedbo individualnega pouka na daljavo. Predstavljene bodo dobre prakse in nasveti za izboljšavo tako študentske kot tudi učiteljske izkušnje. Pomemben dejavnik za uspešno izvedbo indivualnega pouka glasbe na daljavo preko IKT je tudi pričakovanje in pripravljenost učiteljev kot tudi študentov. Obravnavali bomo tudi vprašanje kako ustvariti pogoje za realna pričakovanja in pripravljenost na prilagojen način dela? Predstavitev bo zaokrožilo predvajanje študijskega izdelka na daljavo (izvedbe skladbe) pri predmetu Violončelo.

Ključne besede:
individualni pouk glasbe na daljavo, optimizacija tehnologije in akustike, dobre prakse pri pouku glasbe z IKT

Didaktični laboratorij Glasbena pedagogika (DidLab GP)

Avtorji:
Branka Rotar Pance, Katarina Zadnik

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Akademija za glasbo

Povzetek prispevka:
Učenje in poučevanje glasbenih predmetov na daljavo je na UL Akademiji za glasbo spodbudil delovanje Didaktičnega laboratorija Glasbena pedagogika (DidLab GP). Njegov namen in cilj je bil razviti nove didaktične strategije in pristope pri učenju in poučevanju glasbenih predmetov v splošnem šolstvu (osnovne šole, gimnazije) in glasbenem šolstvu (nauk o glasbi, solfeggio) ob uporabi IKT. Spodbudili smo študente prvostopenjskega in drugostopenjskega študija glasbene pedagogike k didaktično ustvarjalnemu kreiranju različnih I-gradiv za učence/dijake. Študenti so pri izbiri učnih tem in enot izhajali iz lastnih interesov ter operativnih učnih ciljev učnega načrta za določen glasbeni predmet v osnovni šoli, srednji šoli ali pa glasbeni šoli. Med izdelavo I-gradiv, ki je potekala etapno ob spremljavi visokošolskih učiteljev, so bili študenti spodbujeni k avtonomnosti, strokovnosti in didaktični inventivnosti. Izhajali smo iz predpostavke, da bodo študenti lastno uporabo in poznavanje IKT na čim bolj izviren način prenašali v (bodočo) pedagoško prakso učenja in poučevanja na daljavo. V procesu kreiranja I-gradiv so morali upoštevati kriterije, da bodo gradiva primerna splošno-razvojni in glasbeno-razvojni stopnji učencev/dijakov; da bodo realno uporabna glede na splošno tehnološko opremljenost in usposobljenost učiteljev in učencev; da so vključene aplikacije in programi prostodostopni in po možnosti v maternem jeziku; da v največji možni meri uresničujejo cilje glasbeno-dejavnostnega pouka; da spodbujajo obisk virtualnih glasbenih prizorišč; da upoštevajo potencialne glasbene interese učencev/dijakov in na njihovi osnovi spodbujajo razvoj novih glasbenih interesov. Delovanje DidLab GP je potekalo kot akcijska raziskava, v kateri smo uporabili kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod. Analiza I-gradiv študentov – bodočih glasbenih pedagogov in refleksija celotnega procesa delovanja DidLab GP prinaša pomembna spoznanja za didaktiko glasbe in z njo povezano pedagoško prakso.

Ključne besede:
glasbena pedagogika, didaktični laboratorij, I-gradiva