Sekcijski del 2: Sekcija Č (24. 9. 2020)

konference Inovativna uporaba IKT v visokem šolstvu: izzivi in priložnosti

Študij na daljavo na Univerzi v Mariboru v času izbruha CoVID-19 in napovedni model študija na daljavo za čas po ponovnem odprtju univerze

Avtorji:
Mateja Ploj Virtič1, Kosta Dolenc1,2, Andrej Šorgo1,3

Institucija zaposlitve:
1Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko
2 Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta Univerza v Mariboru
3 Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Povzetek prispevka:
Zaradi izbruha CoVID-19 so bile univerze primorane vzpostaviti študijski proces vsiljenega študija na daljavo, z uporabo spletnih učnih okolij (SUO). Namen raziskave je bil preučiti odziv študentov na novo situacijo in njihove prednostne izbire informacijske tehnologije za študij na daljavo po ponovnem odprtju univerze. Vprašalnik je bil poslan celotni populaciji študentov Univerze v Mariboru (13337). Na podlagi odgovorov 606 študentov je bilo ugotovljeno, da se je uporaba SUO povečala. Najbolj se je povečala uporaba MS Teams, medtem ko se je uporaba drugih aplikacij (e-pošta, Moodle, e-učbeniki) povečala v majhnem do srednjem obsegu glede na velikost učinka. Povečanje uporabe aplikacij, kot sta Padlet in Kahoot, je neznatno. Na podlagi odgovorov 414 anketirancev, ki so odgovorili na vsa vprašanja, je bil razvit »Model prednostne izbire informacijske tehnologije pri študiju na daljavo«, s katerim pojasnjujemo prednostno izbiro študentov do posameznih oblik spletnega izobraževanja na daljavo. Model vsebuje štiri napovedne sklope vprašanj (organizacijska podpora, zaznana enostavnost uporabe SUO, odnos študentov do spletnega učenja in stališča študentov do SUO), s katerimi uspemo pojasniti 95% variance za sklop, ki pojasnjuje »zadovoljstvo«, več kot 50% variance za sklop, ki pojasnjuje »nadaljnjo prednostno izbiro MS Teams-a« in blizu 20 % variance, za sklop, ki pojasnjuje »nadaljnjo prednostno izbiro e-materialov«. Med napovednimi sklopi le sklop »stališča študentov do SUO« močno napoveduje »zadovoljstvo«, ki je hkrati dober napovedovalec »nadaljnje prednostne izbire SUO« po odprtju predavalnic. Rezultati, pridobljene iz modela, bi lahko bili uporabni za načrtovanje dejavnosti v SUO, ob morebitni ponovitvi zaprtja univerze.

Ključne besede:
spletno učno okolje, nadaljnje prednostne izbire informacijskih tehnologij, izbruh CoVID-19

Umestitev prikaza infografike v obstoječi akademski informacijski sistem za študente

Avtorji:
Katja Harej, Erik Frangež

Institucija zaposlitve:
Univerza v Mariboru

Povzetek prispevka:
Na Univerzi v Mariboru že dobro desetletje študentom ponujamo spletne storitve prijave v osebno mapo študenta (spletni AIPS), kjer ima ta možnost vpogleda v svoje individualne študentske obveznosti (IŠO) ali t.i. indeks. Poleg tega se lahko študentje na spletnem AIPS prijavljajo na objavljene izpitne roke, pregledujejo svoj listovnik, se elektronsko prijavljajo za vpis v naslednje študijsko leto itn. Glede na vse že obstoječe funkcionalnosti, ki so študentom v pomoč pri izvajanju študijskih obveznosti, smo na podlagi vsebinskih zahtev umestili tudi spremljanje napredka študija posameznega študenta skozi učno analitiko oz. t.i. infografiko. Poleg na konceptualni ravni podrobno definiranih pogojev za izračun izkustvene krivulje posameznega študijskega programa smo pripravili tudi krivuljo doseganja ECTS točk študenta na mesečni ravni in primerjavo te z izkustveno krivuljo. V sklopu predpriprav je bil najprej izveden ročni način izračunavanja in prikaza krivulj na izbranih primerih (tako tistih optimalnih kot tudi mejnih primerih oz. izjemah) z upoštevanjem prehoda iz enega v drugo študijsko leto. Na ta način so se definirali želeni vhodni podatki in prikaz, ki smo ga nato z uporabo obstoječih, dostopnih komponent za izris različnih krivulj umestili v prikaz za posameznega študenta. Za pregled infografike je potrebna privolitev študenta. Ob zajemanju podatkov o potrjeni/preklicani izjavi se vsakodnevno posodobijo seznami študentov z vklopljeno infografiko in njihovi podatki o doseganju ECTS po mesecih. Na podoben način so bili uvedeni tudi preostali sklopi prikaza podatkov kot so značke in tortni seznami opravljenih/neopravljenih učnih enot po letnikih ter prikaz vpisov študenta v posamezno študijsko leto.

Ključne besede:
učna analitika, infografika, študentski informacijski sistem

Izobraževanje z uporabo IKT pri univerzitetnih predmetih s področja biologije – izkušnje z delom na daljavo ob epidemiji

Avtorji:
Nada Žnidaršič, Polona Mrak, Jožica Murko Bulić

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta Oddelek za biologijo

Povzetek prispevka:
Zaradi izjemne situacije ob epidemiji smo morali študenti in učitelji bliskovito uvesti dodatne načine dela, ki so omogočili nadaljevanje izobraževanja v letošnjem študijskem letu. Soočili smo se z vsebinskimi, didaktičnimi, tehničnimi in organizacijskimi problemi. Asinhrono e-izobraževanje, predvsem aktivnosti v e-učilnici, smo pri naši predmetih uvedli kot dopolnilno obliko dela že pred več kot dvajsetimi leti, zato smo ta način dela lahko hitro in brez težav nadgradili in dopolnili. Različna orodja v e-učilnici smo uporabili zlasti za delno nadomestitev vaj (posnetki mikroskopskih preparatov, posnetki praktičnega dela, naloge za študente, forumi). Povsem na novo pa smo vzpostavili sinhrone oblike e-izobraževanja z uporabo videokonferenc za nadomestno izvedbo predavanj, vaj, seminarjev in ocenjevanja. Pomanjkljivosti takšne izvedbe predavanj so po naših izkušnjah zlasti naslednje: (i) onemogočene ali izjemno otežene so različne interaktivne oblike dela, ki smo jih sicer izvajali v predavalnici (npr. kratke naloge in razprave v manjših skupinah), (ii) učitelj se težje ažurno odziva študentom in težje prilagaja potek predavanja, (iii) sodelovanje študentov je omejeno predvsem na klepet. Posebno zahtevno je bilo ocenjevanje na daljavo. Menimo, da je najbolj primerno ustno ocenjevanje v videokonferenčnem načinu. Pri izvedbi ocenjevanja je bolj smiselna osredotočenost učitelja na vsebino in didaktične vidike ocenjevanja, ne pa na nadzorske in tehnične vidike. Večinoma so študenti v tej izjemni situaciji pokazali veliko pripravljenost za dodatno delo in za spremenjen način izobraževanja, vendar so se številni soočali s precejšnjimi tehničnimi omejitvami. Novi situaciji so se hitreje prilagodili študenti višjih letnikov. Glede na naše izkušnje menimo, da je izobraževanje na daljavo dragocena dodatna možnost, ne more pa nadomestiti dela v vajalnicah in predavalnicah.

Ključne besede:
univerza, študij na daljavo, ocenjevanje

Uporaba platforme Moodle v obdobju 2004-2020 na Fakulteti za organizacijske vede

Avtorji:
Robert Leskovar, Alenka Baggia

Institucija zaposlitve:
Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede

Povzetek prispevka:
Namen prispevka je predstaviti sintetični pogled na uporabo sistema za podporo učenja Moodle na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru od leta 2004, ko smo ga v Laboratoriju za kakovost in testiranje programske opreme lokalizirali do danes, ko predstavlja vstopno točko za vrsto drugih sistemov v študijskem procesu. V začetnem obdobju je bil cilj širjenje odprtokodne platforme v slovenski izobraževalni prostor ob hkratni uporabi, ki se je osredotočala pretežno na distribucijo študijskih vsebin. Vpeljane so bile tudi študijske aktivnosti na daljavo, tako asinhrone (oddajanje nalog) kot sinhrone (klepetalnice). Razvoj tehnologije in težnja k interaktivni izvedbi dela predavanj ter vaj preko spleta je pripeljala do integracije videokonferenčnega sistema BigBlueButton (BBB) v Moodle. Mejnik drugega obdobja predstavlja leto 2013, ko smo v Laboratoriju še pred uradno distribucijo povezali knjižnice nepodprtega operacijskega sistema Ubuntu 12.04 z BBB. Ta integracija je omogočila kombinacijo avditornih in spletnih predavanj tudi za velike skupine študentov. V študiji učinkovitosti interakcije na avditornih in videokonferenčnih predavanjih smo leta 2015 ugotovili, da prisotnost na videokonferenčnih predavanjih vpliva na oceno pisnega preverjanja bolj kot prisotnost na avditornih predavanjih, vendar razlika ni bila statistično signifikantna. Naš pedagoški imperativ pri uporabi videokonferenčnega sistema je bil in ostaja: 1. študenti ne le gledajo in poslušajo, temveč sodelujejo, so aktivni, demonstrirajo problem, delijo svoje izkušnje in 2. videokonferenca je dvosmerna komunikacija profesor-študent in študent-študent. Značilnost tretjega obdobja uporabe sistema Moodle (zadnja štiri leta) je vpeljevanje virtualiziranih, po možnosti odprtokodnih rešitev, tankih odjemalcev v računalniških učilnicah ter oddaljeno namizje za vsakega študenta.

Ključne besede:
Moodle, e-študij, videokonferenčni sistem, virtualizacija

Vsiljeni napovedni model uporabe informacijskih tehnologij na področju spletnih učnih okolij v poučevanju na daljavo na primeru Univerze v Mariboru

Avtorji:
Kosta Dolenc1,2, Andrej Šorgo1,3, Mateja Ploj Virtič1

Institucija zaposlitve:
1 Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko
2 Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta
3 Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Povzetek prispevka:
Zaradi izbruha CoVID-19 je bila večina univerz, v Sloveniji in po svetu, prisiljena vzpostaviti proces vsiljenega poučevanje na daljavo, z uporabo spletnih učnih okolij – SUO (Moodle, MS Teams). Cilj raziskave je bil preučiti odziv univerzitetnih učiteljev na novo situacijo. Vprašalnik je bil poslan celotni univerzitetni učiteljski populaciji (okoli 900 oseb). Pridobili smo 290 vprašalnikov, ki jih je bilo mogoče vključiti v nadaljnje analize. Uporabljene so bile metode opisne in inferencialne statistike ter strukturno modeliranje. Na osnovi pridobljenih odgovorov smo razvili model, ki smo ga poimenovali »Vsiljeni napovedni model uporabe informacijskih tehnologij na področju SUO«. Ugotovitve raziskave so: (i) znatno se je povečala samo uporaba sistema MS Teams, medtem ko se je uporaba e-pošte in Moodla povečala le zmerno. Pri uporabi aplikacij, kot so Kahoot ali Padlet, ni zaznati nobene razlike, (ii) po ponovnem odprtju Univerze v Mariboru bodo univerzitetni učitelji za poučevanje na daljavo praviloma še naprej uporabljali predvsem e-pošto, Moodle in suplementarna spletna gradiva. Sistem MS Teams pa bodo uporabljali praviloma le še za poučevanje v manjših skupinah. (iii) Izdelan model lahko pojasni namero po nadaljni uporabi orodij SUO. Najpomembnejša ugotovitev raziskave je, da se bodo učitelji vrnili k tradicionalnemu poučevanju takoj, ko bo Univerza v Mariboru ponovno odprta za izvajanje pedagoškega procesa.

Ključne besede:
poučevanje na daljavo, nadaljnje namere, spletna učna okolja, izbruh CoVID-19

  • Projekt Digitalna UL in Didakt.UM
  • Kontakt: ikt-projekti@uni-lj.si