InoTeZ – Inovativno s tehnologijo do znanja na Univerzi na Primorskem

Avtorji:
Viktorja Florjančič

Institucija zaposlitve:
Univerza na Primorskem Fakulteta za management

Povzetek prispevka:
V prispevku bom predstavila projekt in rezultate projekta InoTeZ, s poudarkom na zadnje leto izvajanja, kar je povezano z odzivom na covid-19. Za uspešen odziv je zaslužna projektna skupina InoTeZ, ki se je odzvala s številnimi e-delavnicami. Delavnic so se udeležili visokošolski učitelji univerze ter tudi učitelji osnovnih in srednjih šol. Že konec prvega tedna smo v projektni skupini pripravili priporočila za delo na daljavo. Vsa gradiva, ki nastajajo v okviru projekta so prosto dostopna prek portala Odprta UP. S prehodom na daljavo smo zbrali podatke na načinu dela učiteljev, ki so odprli vprašanja o razumevanju dela na daljavo. Večina visokošolskih učiteljev je namreč kontaktne ure nadomestila z izvedbo predavanj prek različnih video-konferenčnih sistemov, manj pa z uvedbo drugih oblik dela študentov. Slednje so naredili le visokošolski učitelji, ki so vešči uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) in so izpad kontaktnih ur nadomestili z delom študentov prek e-učilnice. V predstavitvi bom izpostavila tudi nekatere ovire za intenzivnejšo rabo IKT v pedagoškem procesu, med katere nedvomno sodi vrednotenja dela učiteljev.

Ključne besede:
InoTeZ, e-izobraževanje, covid-19

Integrirano personalizirano učno okolje Digitalne univerze

Avtorji:
Marko Papić, Anže Pratnemer, Rok Žurbi

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Fakulteta za elektrotehniko

Povzetek prispevka:
Za razvojem multimedije in sodobnih spletnih storitev je uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v univerzitetnem pedagoškem procesu postala povsem samoumevna. Poudarek je na snovanju rešitev na način, da omogočajo čim bolj enostavno in uporabniku prijazno izvedbo inovativnih didaktičnih pristopov. To je predvsem razvidno v nekaterih večjih, naprednih evropskih univerzitetnih okoljih, ki spletne multimedijske rešitve povezujejo, oziroma integrirajo v enovita učna okolja. V okviru projekta “Digitalna UL - z inovativno uporabo IKT do odličnosti”, ki je namenjen uvedbi inovativnih didaktičnih pristopov podprtih z IKT v pedagoški proces na vseh članicah Univerze v Ljubljani smo raziskali, testirali in pilotno uporabili različne didaktične pristope podprte z IKT ter tako prišli do nabora najbolj primernih spletnih rešitev (od spletnih učilnic do sodelovalnih okolij in konferenčnih sistemov) in zalednih sistemov (npr. multimedijski repozitorij, repozitorij učnih zapisov). Na tej osnovi snujemo in združujemo identificirane rešitve v integrirano učno okolje Digitalne univerze, ki predstavlja skupek med seboj povezanih spletnih aplikacij za izvedbo IKT podptega študijskega procesa, povezanih navzven s študentskimi informacijskimi sistemi ter dostopnih preko enotne prijave, oziroma univerzitetne identitete. V prispevku predstavljamo okolje kot celoto, posamezne aplikacije ter smer razvoja v personalizirano učno univerzitetno platformo, oziroma LXP (Learning eXperience Platform).

Ključne besede:
Digitalno izobraževanje, multimedija, personalizirana učna okolja, Learning Experience Platform, LXP

Samoučinkovitost visokošolskih učiteljev in stališča do sodobnih načinov poučevanja

Avtorji:
Eva Kranjec^1,2

Institucija zaposlitve:
¹Univerza v Mariboru Rektorat, Oddelek za izobraževanje in študij
²Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta

Povzetek prispevka:
Učinkovita vpeljava sodobnih učnih praks in IKT v visokošolski pedagoški proces je pogojena s številnimi ter med seboj prepletajočimi se dejavniki. Ob vzpostavljeni strokovni podpori imajo pomembno vlogo tudi nekatere individualne značilnosti visokošolskih učiteljev, ki pojasnjujejo pogostost uporabe sodobnih načinov poučevanja, pripravljenost za izobraževanje in dodatno usposabljanje, ter načine spoprijemanja z izzivi sodobnega visokošolskega poučevanja. V prvem delu prispevka predstavljamo Bandurin koncept zaznane samoučinkovitosti, ki se v najširšem smislu nanaša na mnenje o lastnih sposobnostih učinkovitega delovanja v različnih situacijah. Visoka stopnja samoučinkovitosti pedagoških delavcev predstavlja možen dejavnik aktivne vključenosti v proces poučevanja in izobraževanja, predvsem na osnovi pogostejše vpeljave sodobnih učnih praks kot so problemsko, projektno in kombinirano učenje. V drugem delu prispevka omenjeno področje obravnavamo z vidika teorije načrtovanega vedenja in modela sprejemanje tehnologije – TAM. Oba modela dobro pojasnjujeta vedenjsko namero visokošolskih učiteljev za vpeljavo sodobnih učnih praks še posebej takrat, ko visokošolski učitelji do področja razvijajo pozitivna stališča in znanje, zaznavajo ustrezno raven kolegialne in institucionalne podpore, IKT orodja pa zaznavajo kot enostavna in uporabna. V zaključnem delu povzemamo implikacije spoznanj za doseganje večje učinkovitosti pri vpeljavi sodobnih učnih praks in IKT v kontekstu visokošolskega učenja in poučevanja.

Ključne besede:
samoučinkovitost, stališča, sodobne učne prakse, IKT, visokošolski učitelji

E-podprto utrjevanje in preverjanje znanja pri matematičnih predmetih v visokošolskih študijskih programih

Avtorji:
Boštjan Kuzman

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta

Povzetek prispevka:
Pouk matematičnih vsebin v visokošolskih študijskih programih je tradicionalno zasnovan na podajanju abstraktne teorije ob preverjanju razumevanja z reševanjem bolj ali manj rutinskih problemov oziroma računskih nalog. Z razvojem spleta so postala dostopna številna orodja, ki omogočajo utrjevanje in preverjanje matematičnega znanja z uporabo naprednih tehnik (naloge z naključnimi parametri, vključevanje dinamičnih objektov, poglobljena matematična analiza odgovorov) na eni ter novih možnosti za komunikacijo in socialno interakcijo na drugi strani. Obenem se s hitrim razvojem tehnologije spreminjajo tudi zaželjeni cilji in kompetence samega pouka matematike, kar visokošolskega učitelja postavlja pred številne nove izzive. V prispevku bom predstavil nekaj uspešnih primerov gradiv in uporabo takega sistema za preverjanje znanja pri predmetih Osnove linearne algebre ter Verjetnost in statistika za okoli 100 študentov matematičnih smeri na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.

Ključne besede:
Spletno preverjanje znanja v matematiki, linearna algebra, verjetnost