IKT orodja za preverjanje znanja na daljavo

Avtorji:
Vida Lang, Andrej Šorgo

Institucija zaposlitve:
Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko

Povzetek prispevka:
Preverjanje znanja je nujni sestavni del kakovostnega izobraževanja, s katerim zbiramo informacije o predznanju, doseganju učnih ciljev in kadar želimo pridobiti povratne informacije o učenčevih napredkih. Ob zaključku šolskega leta 2019/20 so bile zaradi pandemije vse slovenske osnovne šole prisiljene izobraževati učence na daljavo, kar je za učitelje in učence predstavljal nov izziv. Za nas pa obvezo, da svoje študente pripravimo na nove izzive, ki jih utegnejo čakati v prihodnosti. Orodja za elektronska preverjanje znanja so v času poučevanja na daljavo v kriznih okoliščinah dobila priložnost, da jih preizkusimo in analiziramo. Njihova uporabna vrednost se je povečala pri učiteljih in tudi študentih na pedagoških praksah ali pri drugih oblikah dela na daljavo. Uporaba IKT lahko spodbuja delavnost in kreativnost ter motivira učence, ki se težje osredotočijo na učenje. Pri laboratorijskih vajah Biološki didaktični praktikum 1 smo med drugim obravnavali vprašanje, kako uspešno preverjati znanje na daljavo z uporabo IKT. V ta namen smo preizkusili orodja, ki to omogočajo, npr. Mentimeter, Socrative, Kahoot, Quizizz. Navedena orodja ponujajo možnosti mobilne in spletne uporabe. Z uporabo orodij hitro in učinkovito pridobimo odgovore s strani udeležencev. Orodje Mentimeter omogoča sistematično in strukturirano postavljanje vprašanj in pridobivanje odgovorov z glasovanjem. Orodje uporabimo kot uvodno aktivnost za aktivacijo predznanja, preprosto preverjanje znanja, izvedemo igrificirano tekmovanje ali uporabimo za samoevalvacijo znanja. Postavimo lahko vprašanja različnih tipov, npr. več izbir, izvedba kviza, posredovanje vsebine, oblak besed, odprti tip vprašanja, razvršanje odgovorov na osnovi kriterijev ali izvedba kratke ankete, katere rezultati so anonimno. Prikaz rezultatov je nazoren, v obliki diagramov. Orodje Socrative nam poda povratno informacijo o učenčevem razumevanje snovi. Socrative omogoča kvize v različnih oblikah tudi kot ekipna tekmovanja. Te možnosti druga orodja ne ponujajo. V Socrative izvajalec vidi odgovore učencev takoj, ko jih oddajo in jih lahko prenese v obliki Excelove tabele. Ob imenih učencev se pojavijo njihovi odgovori, ki so obarvani z zeleno, če so pravilni, in rdečo, če so napačni. Prednost aplikacije Socrative je, da samodejno prikaže ostotke pravilnih odgovorov in prikaže učenčev dosežek. Socrative beleži uspešnost celotne skupine, kar omogoča analizo uspešnosti na skupinski ravni.

Ključne besede:
IKT, preverjanje znanja, poučevanje na daljavo.

Delno obrnjeno učenje japonske pisave s podporo IKT

Avtorji:
Kristina Hmeljak, Noriaki Sangawa, Hyeonsook Ryu

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta

Povzetek prispevka:
V prispevku predstavljamo izkušnje pilotne prenove vaj iz japonske pisave v okviru projekta »Digitalna UL – z inovativno uporabo IKT do odličnosti«. Pri poučevanju smo se srečevali z več težavami: študenti brez predznanja japonščine se morajo v treh letih opismeniti v izredno zapletenem sistemu pisave, kontaktnih ur je premalo, pomnjenje novih pismenk in besed je razmeroma enolično, kmalu upade motivacija, pojavljajo se težave z dolgoročnim pomnjenjem. Zato smo vaje preoblikovali z več ukrepi: uvajanje in pomnjenje pismenk in besedišča smo prestavili v predpriprave v spletni učilnici, pri kontaktnih urah pa namenili več časa za preverjanje in povratne informacije. V sistemu moodle smo pripravili kvize, igre in križanke za utrjevanje snovi in samopreverjanje, isto bazo vprašanj pa uporabili tudi pri sestavljanju testov in kolokvijev. Študenti so kot pozitivno ocenili možnost sprotnega samopreverjanja, veliko število različnih vaj in dostopnost vseh informacij na enem mestu v sistemu moodle, kot negativno pa veliko količino snovi in nepreglednost dolgega seznama gradiv in dejavnosti v e-učilnici. Za izvajalce predmeta je bila posodobitev zahtevna izkušnja, saj je iskanje rešitev v okolju moodle zahtevalo več časa od pričakovanega, a z izvedenimi ukrepi smo pridobili več časa za razgovor in sodelovalne vaje med kontaktnimi urami, gradivo, pa bomo lahko dopolnili in ponovno uporabili pri naslednjih izvedbah, v katerih načrtujemo dodatno širjenje delno obrnjenega učenja tudi na vaje iz slovnice.

Ključne besede:
obrnjeno učenje, japonska pisava, igrifikacija

Infografika o stanju pri študiju kot uvod v učno analitiko na Univerzi v Mariboru

Avtorji:
Katja Breznik, Marjana Heričko

Institucija zaposlitve:
Univerza v Mariboru

Povzetek prispevka:
Z razvojem informacijskih sistemov in IKT za podporo izobraževanju je mogoče detektirati interakcije študentov z didaktičnimi sredstvi v večji, bogatejši in zgovornejši meri. Pri učni analitiki gre za spremljanje, analiziranje in interpretiranje določenih digitalnih sledi uporabnikov, ki nosijo potencial. Na Univerzi v Mariboru (UM) je za študente kot učno e-okolje (LMS) v uporabi centralni sistem Moodle, kot študentski informacijski sistem (SIS) pa skupen akademski informacijski sistem AIPS. Z enotno podporo so vsem študentom dostopne enake možnosti, hkrati pa je s tem izpolnjen osnovni pogoj vpeljave učne analitike, tj. razpoložljivost dobrih virov podatkov. Pri načrtovanju vpeljave učne analitike je bilo treba posvetiti pozornost področjem, kot je preučitev kompleksnosti podatkov, obdelava osebnih podatkov idr. Na UM smo sami razvili in v jeseni 2019 v AIPS-u za študente 1. in 2. stopnje uspešno vpeljali funkcionalnost, vezano na učno analitiko, t. i. infografiko, ki posamezniku lajša spremljanje napredovanja pri študiju skozi vizualizacijo izbranih kazalnikov (npr. število opravljenih učnih enot, primerjava opravljenih obveznosti študenta (ECTS) z izkustveno krivuljo za študijski program). V infografiki se poslužujemo uporabe idej tehnologij za spodbujanje (ang. Nudge tech). Študenta želimo usmeriti k proaktivnemu delovanju na področju študija. Iz povratnih informacij študentov, pridobljenih s spletnim vprašalnikom (N=138), razberemo, da 66,7 % študentov s spremljanjem stanja v infografiki čuti večjo odgovornost do študija. Dodatno so bile za pedagoške delavce zastavljene smernice pravočasnega nudenja podpore študentom ob uporabi standardnih funkcionalnosti Moodla UM, ki lajšajo iskanje študentov v težavah in tistih v ospredju ter jasnijo priložnosti izboljševanja poučevanja z Moodlom. UM je tako zastavila temelje učne analitike, ki prinaša koristi tako študentu kot instituciji.

Ključne besede:
učna analitika, infografika, AIPS, Moodle, Didakt.UM, RCUM

Učni stolpič – zbirka IKT orodij za sodoben pedagoški proces

Avtorji:
Miro Puhek, Boštjan Kohne

Institucija zaposlitve:
Univerza v Mariboru

Povzetek prispevka:
Ideja o pripravi spletnih zbirk se je pojavila s prvimi poskusi uporabe interneta v izobraževalne namene. Struktura se je spreminjala predvsem glede na razvoj tehnologij (npr. statične spletne strani, dinamična interakcija z uporabnikom), izobraževalne trende (npr. simulacije, MOOC, družabna omrežja, mobilne aplikacije) in sam namen uporabe zbirke (npr. orodja za poučevanje, izvedbo učnega procesa, osebni pripomočki). Učni stolpič Univerze v Mariboru (UM) je javno dostopna zbirka uporabnih IKT orodij za namene visokošolskega pedagoškega procesa na UM, ki je nastal kot plod sodelovanja Računalniškega centra UM in Centra za podporo poučevanju UM v okviru projekta Didakt.UM. Temelji na infrastrukturi Microsoft SharePoint, zato omogoča integracijo med spletnimi okolji, hiter izvoz ter osnovno analitiko uporabe in podprtost delovanja na široki paleti naprav (tudi mobilnih). Učna orodja se uporabnikom na dinamičen način prikažejo glede na iskalne zahteve v izbranih parametrih, kot so cena, način, namen (npr. kombinirano učenje, igrifikacija, vizualizacija) in študijska področja uporabe po sistemu KLASIUS-P-16. Učni stolpič (https://didakt.um.si/stolpic) trenutno obsega 162 enot orodij, od katerih je 35 podprtih s tehničnimi in didaktičnimi priporočili (označena s simbolom knjige). Ob predstavitvi zbirke pa je ključen namen povzetka tudi deljenje izkušenj, ki smo jih na Univerzi v Mariboru pridobili tekom izgradnje in vzdrževanja zbirke Učnega stolpiča.

Ključne besede:
Učni stolpič, IKT orodja, spletna zbirka