Videokonferenčna utrujenost

Avtorji:
Lucia Klasinc

Institucija zaposlitve:
Univerza v Mariboru Rektorat, Oddelek za izobraževanje in študij

Povzetek prispevka:
Različni videokonferenčni sistemi so v času razmer zaradi pandemije omogočili realizacijo tako pedagoškega procesa v osnovnošolskem, srednješolskem in visokošolskem prostoru, kot delovnega procesa v delovnih okoljih. Omogočili so tudi izvedbo interesnih dejavnosti in zasebna druženja. S porastom uporabe videokonferenčnih sistemov so strokovnjaki s področja psihologije, kiberpsihologije in organizacijske psihologije zaznali pojav »videokonferenčna utrujenost« (ang. video conference fatique, video call fatique, Zoom fatique). V prispevku smo pregledali dejavnike, ki so jih v svojih strokovnih prispevkih opredelili strokovnjaki. Ključni dejavniki, so prekomerno samozavedanje (ang. self-awareness), pretirano načrtovanje (ang. over-scheduling) in otežena neverbalna komunikacija. Prvi dejavnik je povezan z dodatnim samoreprezentativnim naporom udeležencev v videokonferencah zaradi opazovanja sebe na kameri, kar prispeva k višjemu samozavedanju, kot je to značilno za interakcije v živo. Pretirano načrtovanje aktivnosti se dogaja zaradi lažnega občutka, da imajo udeleženci več časa, kot v času pred pandemijo, kar prispeva k dodatni izčrpanosti. Tretji dejavnik se kaže v večjem naporu in nesproščenosti zaradi oteženega procesiranja znakov neverbalne komunikacije sogovornikov, kot je govorica telesa. Raziskovalci navajajo še dejavnike, kot so trajanje pogleda, samo-kompleksnost (ang. self-complexity) in splošno duševno zdravje ljudi zaradi pandemije. Strokovnjaki navajajo tudi pozitivne vidike videokonferenc, ki prispevajo k boljšemu razpoloženju in manjši osamljenosti, navajajo pa tudi smernice za zmanjševanje videokonferenčne utrujenosti.

Ključne besede:
videokonference, utrujenost, samozavedanje

Spremljanje e-učenja s poročili v Moodlu UM

Avtorji:
Marina Đorđeski¹, Katja Breznik², Natalija Špur²

Institucija zaposlitve:
¹Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede
²Univerza v Mariboru

Povzetek prispevka:
V učnem e-okolju Moodle UM je mogoče spremljati delo in interakcije študentov z aktivnostmi v obliki poročil (npr. Dnevniki, Statistika, Zaključek dejavnosti), v katerih so prikazani raznoliki podatki (npr. čas ogleda vira s strani uporabnika v Dnevnikih). Iz poročil je mogoče razbrati informacije o stanju učenja in tudi poučevanja. Z njihovo pomočjo se lahko uspešno spremljajo učne aktivnosti študentov, ugotavlja kakovost njihovega znanja in nudijo ustrezne usmeritve za nadaljnje delo, s ciljem izboljšati učne rezultate. Preprost primer tega je, da iz poročila razberemo, kateri študenti še niso pregledali študijskega vira in tem posredujemo opomnik. Moodlove možnosti študentom omogočajo pregled nad opravljanjem njihovih obveznosti, kar spodbuja samoregulativno učenje. Po drugi strani pa izvajalec s spremljanjem napredka študentov pravočasno vzpostavi ukrepe za doseganje načrtovanih učnih izidov in prilagodi nadaljnje poučevanje z implementacijo ustreznih prilagoditev aktivnosti. Na primer, primerja čas reševanja naloge s kakovostjo izdelka ter oblikuje priporočilo za študente. Samo spremljanje napredka študentov v Moodlu je prijazno uporabnikom in je enostavno za razumevanje. Veliko prednost vidimo v tem, da je ponujena možnost avtomatskega zaključevanja aktivnosti pod pogoji, ki jih postavi izvajalec. Kot primer lahko podamo aktivnost Forum, kjer lahko nastavimo, da študent potrebuje določeno število objav, razprav, odgovorov, da ga uspešno zaključi. Prednost vidimo tudi v tem, da je izvajalcu omogočeno, da si s filtriranjem, poročila pregledno izoblikuje glede na lastne potrebe. Na tak način lahko skozi poročila spremljamo aktivnosti posameznega udeleženca ali skupine, lahko pa spremljamo aktivnosti za določeno časovno obdobje.

Ključne besede:
Moodle, napredek, poročila, učna analitika, zaključevanje aktivnosti

Primerjalna analiza uporabniške izkušnje (UX) rešitev za učenje na daljavo Moodle in Microsoft Teams

Avtorji:
Simona Sternad Zabukovšek, Samo Bobek, Zdenko Deželak

Institucija zaposlitve:
Univerza v Mariboru Ekonomsko-poslovna fakulteta

Povzetek prispevka:
Danes je pomemben vidik pri raziskovanju sprejetja informacijskih rešitev tudi vidik UX (uporabniške izkušnje). UX zajema vse vidike digitalnih produktov in storitev, ki jih uporabniki doživijo in zaznavajo neposredno - se jih učijo in jih uporabljajo. Za analizo je bil uporabljen standarni prosto dostopni vprašalnik UEQ, ki se uporablja za merjenje UX interaktivnih produktov. Le ta se osredotoča na ugotavljanje privlačnosti, kakovosti izdelave (vzpodbude za uporabo ter inovativnost), ter kakovosti uporabe (učinkovitost, pronicljivost in zanesljivost). V prispevku bo predstavljena primerjalna analiza UX dveh rešitev za učenje na daljavo: Moodle in Microsoft Teams (MS Teams). Namen raziskave je bil ugotoviti dejavnike, ki vplivajo na UX študentov ob uporabi obeh orodij. Vsi študentje Ekonomsko-poslovne fakultete (EPF) so v času pred epidemijo uporabljali kot primarno rešitev za učenje na daljavo rešitev Moodle, le pri skupnih predmetih s področja e-poslovanja so študentje uporabljali rešitev MS Teams. Študentje usmeritev e-poslovanja so uporabljali MS Teams pri vseh smernih predmetih. V MS Teamsu so študentje uporabljali enake funkcionalnosti kot v Moodlu (objave, gradiva, dodatne povezave ipd.). Iz raziskave, ki smo jo izvedli pred epidemijo, je bilo razvidno, da je bila študentom, ki so samo pri enem predmetu (skupnem predmetu e-poslovanja) uprabljali MS Teams, boljša UX z rešitvijo Moodle. Medtem, ko je študentom usmeritev e-poslovanja, ki so uporabljali MS Teams pri več predmetih, bila boljša UX orodja MS Teams. V času epidemije so morali vsi študentje EPF za učenje na daljavo uporabljati obe orodji: Moodle primarno za gradiva ter MS Teams primarno za videokonferenčna predavanja in vaje. Vendar so nekateri učitelji poleg učiteljev e-poslovanja uporabljali MS Teams tudi za objavo gradiv, obvestil, dodatnih povezav, kvizov, on-line pogovornih ur in oddajo nalog. Zanimalo nas je, ali se bo zaznavanje UX med preučevanima dvema orodjema spremenilo, glede na to, da so morali študentje bolj intenzivno uporabljati obe rešitvi. Zato smo raziskavo ponovili ob koncu maja 2020. V našem prispevku bomo predstavili preliminarne rezultate prve (pred epidemijo) raziskave in druge (ob koncu epidemije) raziskave.

Ključne besede:
UX (uporabniška izkušnja), Moodle, Microsoft Teams

Evalvacija izvajanja visokošolskega predmeta na daljavo

Avtorji:
Nina Ružić Gorenjec, Nataša Kejžar

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Medicinska fakulteta, Inštitut za biostatistiko in medicinsko informatiko

Povzetek prispevka:
Ob nastopu izrednih razmer zaradi epidemije COVID-19 smo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani na daljavo izvedli 30 kontaktnih ur vaj predmeta Temelji biostatistike. Izvedli smo devet vaj, vsako dvakrat, posamezen termin je poslušalo od 65 do 162 študentov (skupaj 233). Preko videokonference je ena asistentka vodila vaje (reševanje vnaprej pripravljenih delovnih listov, prilagojenih za izvajanje na daljavo, s pomočjo deljenja zaslona in tablice), dva asistenta pa sta odgovarjala na vprašanja študentov v anonimnem deljenem dokumentu. Asistenti so med seboj komunicirali preko internetnega klepeta. Med vajami smo preko kratkih vprašanj v spletni učilnici občasno preverjali, ali študentje sledijo poteku vaj. Po vaji so študentje reševali spletni kviz, ki je bil namenjen samoevalvaciji na novo pridobljenih znanj. Poleg običajnega gradiva smo študentom objavili posnetke vaj in arhiv dokumentov z vprašanji. Pripravili smo anonimno spletno anketo o kakovosti izvedenih vaj na daljavo, na katero je odgovorilo 190 študentov (82%). Odziv študentov je bil izjemno pozitiven, 45% jih je ocenilo izvedbo kakor dobro in primerljivo z izkušnjami v živo, 22% jih je imelo vtis, da so se ob izvedbi na daljavo morda naučili celo več, za 32% pa so bile vaje na daljavo zadovoljiv nadomestek v času izrednih razmer, ki pouka v živo ni nadomestil. Dokument za vprašanja je uporabljalo 68% študentov, 65% so se zdeli kvizi dobro orodje za preverjanje razumevanja, zapisali so tudi veliko pohval in nekaj predlogov izboljšav. Po zaključku izpitnih rokov bomo letošnje rezultate primerjali z rezultati iz preteklih študijskih let, ko se je predmet izvajal v živo.

Ključne besede:
poučevanje na daljavo, informacijsko-komunikacijska tehnologija, evalvacija

Izkušnje s poukom gradbene informatike od doma

Avtorji:
Žiga Turk, Matevž Dolenc, Robert Klinc

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Povzetek prispevka:
V času epidemije Covid-19 smo bili skoraj cel semester primorani izvajati pedagoške aktivnosti od doma. Avtorji smo sodelovali pri sedmih predmetih, povezanih z gradbeno informatiko ter informatiko na splošno in so zato specifični, saj poudarjajo rabo informacijskih tehnologij. V članku, prvič, analiziramo več različnih orodij, ki smo jih uporabili. Gre za orodja za videokonference (Zoom, Skype, BBB), za prenos videa (Youtube), za posredovanje učnega materiala, za preverjanje prisotnosti, za sprotna preverjanja znanja (Moodle), za delo z videom (OBS) in za komunikacijo s študenti (email, Facebook, Slack, Discord, GTalk). Podajamo izkušnje in primerjave. Drugič, analiziramo odzive študentov, ki so bili pridobljeni z vprašanikom in še s pomočjo refleksije na opravljeno delo. Anketa je bila izvedena preko spleta v začetku junija 2020. Udeležilo se jo je okrog 150 študentov prve in druge stopnje gradbeništva in geodezije, ki so poslušali predmete, pri katerih so sodelovali avtorji. Ker gre za obvezne predmete je zajet relevanten vzorec študentov. In tretjič, primerjamo znanje, ki so ga osvojili v tovrstnem študiju z znanjem iz prejšnjih let. Študentje ocenjujejo: da zaradi epidemije ni prišlo do večjega izpada predavanj ali vaj; da večinoma niso imeli tehničnih težav; da se je tehnološko pametno nasloniti na popularne rešitve skladno z doktrino tehnološkega populizma; da si ne želijo, da bi v prihodnje zadeve tekle na daljavo, si pa želijo, da bi bili na voljo video posnetki predavanj; da nočejo, da se znanje preverja na daljavo. Ocenjujemo: da so zaradi spremenjene oblike študije znanje na nekaterih področjih vezanih na IKT osvojili bolje, kakšna teoretična znanja pa malo slabše; da se orodja hitro razvijajo in so številna dovolj dobra za pouk na daljavo; da v prihodnje ne bi bila nesmiselna kombinacija neposrednih in posrednih oblik pouka, kjer bi združili najboljše iz obeh oblik. Zaključujemo z diskusijo o grožnji, ki jo za lokalno ponudbo izobraževanja predstavlja tuja ponudba na daljavo.

Ključne besede:
študij na daljavo, videokonference, projektni študij, prihodnost univerze