Študentska ocena digitalnih simulacij kot alternativa laboratorijskim poskusom za osvojitev znanja pri predmetu Fiziologija živali na 2. stopnji študija Biotehnologije pred in med epidemijo

Avtorji:
Malan Štrbenc

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Veterinarska Fakulteta

Povzetek prispevka:
Zakonodaja o zaščiti živali zahteva, da se namesto poskusov na živalih za izobraževanje uporabljajo alternativni načini, z le nekaj izjemami. Pri poučevanju fiziologije živali tako del poskusov na praktičnih vajah nadomeščamo z digitalnimi simulacijami s programsko opremo PhysioEx v angleškem jeziku in slovenskimi navodili za uporabo, a je dostopna le v vajalnici (npr. asistent demonstrira poskus). Sodobnejša verzija programa je prosto dostopna na spletu in v študijskem letu 19/20 so študentje izbirnega predmeta zaradi stiske na urniku dobili obveznost, da del teh simulacij opravijo v svojem tempu doma, o rezultatih bi poročali preko fakultetne spletne učilnice. Po uvedbi epidemioloških ukrepov zaradi bolezni Covid-19 marca 2020 pa je to postal bistven način podajanja snovi. Vsi študentje so delali na daljavo že pred epidemijo, nadaljevali med epidemijo in odgovorili na zaključno anketo (n=19, celotna populacija) s 5 vprašanji v razponu se ne strinjam - se popolnoma strinjam. Analiza modusa je potrdila pomen kognitivnega učenja: študentje želijo opravljati praktične vaje namesto gledati demonstracije, video ipd. Nadalje so ocenili, da je računalniška simulacija skoraj adekvatna alternativa poskusu v živo (modus: se delno strinjam, vendar se nihče ne strinja popolnoma), mnenja pa so bila deljena, kadar je poskuse enostavno izvesti oz. ne vključujejo spornega poskusa na živali. Po drugi strani večina študentov želi, da bi tudi brez izrednih razmer ta način učenja raje opravili z IKT doma (modus: se poponoma strinjam, mediana: se ne morem odločiti), v učilnici pa opravili zgolj tisto, kar na daljavo ni izvedljivo (modus: se poponoma strinjam, mediana: se delno strinjam, nihče se sploh ne strinja). Rezultati povratne informacije študentov, ki so doživeli dvojno ad hoc spremembo izvajanja praktičnega pouka, so utrdili namero izvajalca, da obstoječo delno digitalizacijo praktičnega učenja popolnoma prestavi na spletno učilnico na Moodle platformi.

Ključne besede:
praktični pouk, poskusi na živalih, digitalna simulacija, spletno učenje

Moodle kot podporno orodje pri predmetih Geodezija

Avtorji:
Rok Kamnik

Institucija zaposlitve:
Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo

Povzetek prispevka:
Moodle je (lahko) izjemno močno orodje in podpora pedagoškim delavcem pri njihovem vsakodnevnem stiku z dijaki/študenti in kot tak predstavlja dodaten stik z njimi. Aktivni uporabnik sem od leta 2013. Z leti je vse boljši in boljši, saj intuitivno sledi potrebam profesorjev na eni strani in učečim na drugi. Ko so vsebine enkrat nastavljene je delo z njim enostavno in hitro. Študenti imajo lahko tako na enem mestu zbrano vse potrebno za opravljanje določenih aktivnosti pri posameznem predmetu (predavanja in vaje v ppt oz. pdf obliki, navodila za »domače« naloge in njihove oddaje, oglede video posnetkov in spletnih vsebin, ipd). Profesor tako lažje spremlja in ugotavlja prisotnost, časovno marljivost in aktivnosti študentov, jih dodatno motivira in vzpodbuja skozi zelo napredne funkcije kot so kvizi, napredovanje po stopnjah in igrificirane učne enote. Pri predmetu Geodezija tako že od leta 2013 na različnih študijskih programih uporabljamo nekatere od teh IKT pristopov, odziv študentov pa je zelo pozitiven.

Ključne besede:
moodle, geodezija, IKT

Poučevanje umetne inteligence z orodjem za strojno učenje Orange

Avtorji:
Blaž Zupan, Janez Demšar, Marko Toplak, Ajda Pretnar

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Fakulteta za računalništvo in informatiko

Povzetek prispevka:
Umetna inteligenca se nam je, največkrat nevede, zavlekla v prav vse pore življenja. Razvršča nam spletne strani, ponuja prirejene spletne oglase, izbira filme in nadaljevanke, odloča, katere objave bomo vidne na družbenih medijih. Umetna inteligenca postaja gonilo industrijske revolucije v tem stoletju, katerega bi zaradi izjemne pomembnosti te discipline in njenega vpliva na družbo vsaj v informativni obliki morali spoznati vsi visokošolski študenti, to je, študenti tako na naravoslovnih, tehničnih in humanističnih programih. Algoritmi umetne inteligence so sami po sebi tipično matematično kompleksni, a je njih uporaba lahko intuitivno razložljiva na primerih, ki so lastni specializacijam posameznih fakultet. Za to nalogo in za poučevanje umetne inteligence na praktično vseh nivojih izobraževanja in na vseh področjih smo razvili učne pristope in pripadajoče orodje, ki lahko bistveno olajšajo poučevanje tehnik umetne inteligence in podprejo učenje z raziskovanjem, problemsko in projektno učenje. Osredotočili smo se na strojno učenje, danes glavno vejo umetne inteligence in izhajali iz predpostavke, da je večina konceptov na tem področju lahko preprosto razložljivih. Cilj nam je bil sestaviti programsko orodje, ki ga lahko po kratki delavnici uporablja vsak, ki ne zahteva posebnih znanj programiranja, in ki ga lahko prilagodimo za projekte raziskovanja poljubnih podatkov iz družboslovja ali naravoslovja. Razvito orodje Orange (http://orange.biolab.si) temelji na vizualnem programiranju, uporabi interaktivnih vizualizacij in tehniki sestavljanja analitičnih postopkov iz več kot sto osnovnih gradnikov po principu Lego kock. V preteklih letih smo uporabo tega orodja preskusili na več kot 50 praktičnih delavnicah s področij naravoslovja in humanistike širom sveta in razvili predmete na dodiplomski in podiplomski stopnji. Ugotovili smo, da sta tako orodje in kot tudi razvit izobraževalni program primerna za uvodne in nadaljevalne tečaje umetne inteligence, ki tipično trajajo od osmih do dvajset študijskih ur. Prav tako smo z uspešno zaključenimi delavnicami potrdili, da je Orange moč uporabljati pri reševanju problemov na zelo različnih disciplinah, ki so na primer vključevale izobraževanje antropologov, lingvistov, fizikov in molekularnih biologov. Na konferenci IKTvVis bodo na praktičnih primerih predstavljeni načini poučevanja umetne inteligence z orodjem Orange in razvita prosto-dostopna učna gradiva.

Ključne besede:
umetna inteligenca, problemsko učenje, praktične delavnice

Novi pedagoški pristopi za poglobljeno učenje z uporabo digitalne tehnologije

Avtorji:
Jože Rugelj

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta

Povzetek prispevka:
Digitalizacija spreminja naše življenje na vseh področjih; tudi načine, kako se danes mladi igrajo, dostopajo do podatkov, medsebojno komuniciranjo in se učijo. Ni pa še pomembneje spremenila poučevanja in učenja v naših šolah. Ugotovitve raziskav o vplivu digitalnih tehnologij na rezultate študentov prinašajo razočaranja, ker pri uporabi transmisivnega modela poučevanja, kjer predavatelj prenaša znanje in študenti mirno poslušajo, tehnologija ne more pomembneje prispevati k izboljšanju učinkovitosti učenja digitalnih generacij študentov. Ker bo v prihodnjih letih zaradi vseh omenjenih sprememb ljudje potrebovali več znanja na višjih taksonomskih ravneh, moramo spremeniti pedagoške pristope in metode, ki bodo usposobili študente za reševanje problemov, sodelovanje, ustvarjalnost, razmišljanje na različne načine in vzpostavljanja zdravih odnosov. Novi pristopi z uporabo tehnologije temeljijo na učnem partnerstvu med študenti ter med študenti in učitelji, in na \"resničnem svetu\" reševanja problemov. Učenje mora biti povezano z interesi študentov in jim mora pomagati poiskati njihove sposobnosti na različnih področjih ter jim omogočiti analiziranje in ocenjevanje napredka pri učenju in izbiro učnih strategij na podlagi te analize. Samo na tak način lahko pridemo do poglobljenega učenja. Taki pristopi pa niso novi, saj temeljijo na tradiciji, ki sega vse do Piageta, Vygotskega in drugih teoretikov. Tehnologija torej lahko res korenito spremeni in izboljša učinkovitost procesa učenja šele takrat, ko znanje s posameznih predmetnih področij, pedagoško znanje in znanje o uporabi tehnologije povežemo in uporabimo kot celoto.

Ključne besede:
izobraževalna tehnologija, novi didaktični pristopi, učinkovito učenje