Sekcijski del 2: Sekcija B (24. 9. 2020)

konference Inovativna uporaba IKT v visokem šolstvu: izzivi in priložnosti

Potencial baz podatkov za kemijsko izobraževanje

Avtorji:
Katarina Mlinarec, Vesna Ferk Savec

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta

Povzetek prispevka:
Baze podatkov imajo pomembno vlogo pri razvijanju kemijske informacijske pismenosti. V prispevku so predstavljeni rezultati raziskave na vzorcu desetih učiteljev kemije v osnovni šoli z namenom ugotoviti, s kakšnimi izzivi in priložnostmi se srečujejo pri uporabi baz podatkov, in opredeliti dejavnike, ki vplivajo na uporabo baz podatkov pri pouku kemije. Pred in po usposabljanju so bili izvedeni polstrukturirani intervjuji z učitelji. Na osnovi rezultatov je bilo razvito in izvedeno usposabljanje za učitelje kemije v obliki množičnega odprtega spletnega tečaja (MOST-a) v obsegu 8 ur z glavnimi poudarki na prepoznavanju pomena uporabe baz podatkov pri pouku kemije, razmisleku o možnostih uporabe kemijskih baz podatkov in individualni zasnovi učne aktivnosti za njihovo vključitev v pouk kemije. Rezultati so pokazali, da sta za učitelje glavna izziva pomanjkanje gradiv in znanja o bazah podatkov ter njihovi uporabi pri pouku, kot priložnosti prepoznavajo predvsem večji interes, aktivnost in samostojnost učencev. Kot najpomembnejše dejavnike so navedli zanimanje in znanje učitelja o bazah podatkov, kako jih smiselno vključiti v pouk kemije in sam dostop do IKT opreme in omrežja. V nadaljnih raziskavah je potrebno povečati vzorec in ga razširiti tudi na srednje šole. V prihodnje bomo v procesu izobraževanja bodočih učiteljev v povezavi z bazami podatkov poglobljeno naslovili priložnosti za preseganje težav pri vključevanju baz podatkov v pouk kemije, ki so jih izpostavili učitelji, na primer s predstavitvijo in individualno razvitimi primeri uporabe baz podatkov pri pouku kemije. Rezultati prav tako nakazujejo potrebo po organizaciji dodatnih izobraževanj z obravnavanega področja za učitelje v okviru stalnega strokovnega izpopolnjevanja.

Ključne besede:
kemijske baze podatkov, učitelji kemije, kemijsko izobraževanje

Primerjava hitrosti reševanja nalog kemijskega računanja na tradicionalen način in z uporabo IKT

Avtorji:
Brina Dojer1, Marjeta Capl2, Matjaž Kristl3

Institucija zaposlitve:
1Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in matematiko,
2Univerza v Mariboru Pedagoška fakulteta
3Univerza v Mariboru Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Povzetek prispevka:
V raziskavi, ki smo jo opravili, smo primerjali hitrost reševanja nalog kemijskega računanja na tradicionalen način, z uporabo mobilnega telefona in z uporabo računalnika. V raziskavi so sodelovali študentje višjih letnikov študijskega programa Predmetni učitelj usmeritve izobraževalna kemija in… in študentje druge stopnje magistrskega študija Izobraževalna kemija in… Skupaj je naloge reševalo 24 študentov, ki so v roku šestih tednov rešili tri naloge kemijskega računanja. Študente smo k reševanju nalog pozvali v razmaku treh tednov. Proučevali smo obliko reševanja nalog, čas reševanja nalog in pravilnost rešene naloge. Za naloge kemijskega računanja smo izbrali naloge s področja priprave raztopin. S podobnimi nalogami se srečujejo že dijaki gimnazijskih in nekaterih drugih srednjih strokovnih izobraževalnih programov, študentje Fakultete za naravoslovje in matematiko UM pa podobne naloge rešujejo na začetku študijske poti pri predmetu Splošna kemija v okviru seminarjev in laboratorijskih vaj, pa tudi pri drugih predmetih, kjer je potrebna priprava raztopin. Ena od nalog, ki smo jih podali, se je glasila: 15 mL koncentrirane 38 % HCl dodamo v 250 mL merilno bučko, ki smo jo predhodno z vodo napolnili do 1/3 višine, in razredčimo do oznake. Izračunajte množinsko koncentracijo in odstotnost dobljene raztopine z gostoto 1,010 g/mL. Drugi dve nalogi sta bili podobni. Študentom smo na njihovo e- pošto posredovali posamezno nalogo in zraven navedli tudi način reševanja. Nalogo so morali reševati samostojno in nam posredovati podatek o času, v katerem so jo rešili, ter nam skenirano ali fotografirano nalogo posredovati, da smo preverili ustreznost rešitve.

Ključne besede:
kemijsko računanje, priprava raztopin, IKT

Študij na daljavo v treh mesecih in pol – izkušnja študentov in kako bi jo lahko še izboljšali?

Avtorji:
Jaka Mušič, Nina Zvizdalo, Jasna Bahovec, Tilen Sinožić, Jaka Ceglar, Urška Stankovič Elesini

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta, Katedra za informacijsko in grafično tehnologijo

Povzetek prispevka:
Meseca marca tega leta smo se morali učitelji in študenti čez noč preusmeriti iz klasičnega študija v študij na daljavo. Kako smo se na stanje prilagodili učitelji, je zapisanega že veliko, kako pa na prilagoditve gledajo študenti, pa malo manj. Namen raziskave je bil pridobiti mnenje študentov, ki bo učiteljem v pomoč pri nadaljnjem snovanju študija na daljavo. Raziskavo smo razdelili na pet področij: vrsta in uporabnost programskih orodij; ustreznost (pripravljenih) gradiv; časovna in prostorska organiziranost; motivacija; interakcija med študenti ter študenti in učitelji v času študija na daljavo. Raziskavo smo izpeljali v treh fazah: pregled virov, podajanje subjektivnega mnenja ter anketiranje študentov. Iz rezultatov smo ugotovili, da se je večina študentov s študijem na daljavo srečala prvič. Orodja, ki so jih uporabljali, so bila preprosta, a raznovrstna, zato si želijo poenotenja. Primerno dolga videokonferenčna predavanja so jim bolj všeč kot posneta, slednja pa uporabljajo za učenje. Večina ima na voljo potrebno opremo in pripomočke ter ustrezno urejen prostor, učinkoviteje izkoristi čas, se dobro organizira, ohranja delovni ritem in odmore. Strinjajo se, da mora učitelj sodelovati s študenti tudi individualno ter podati jasna navodila, s čimer vpliva na motiviranost. Da je študij na daljavo zanimivejši in bolj motivirajoč kot klasični, je izrazila polovica anketiranih. Med elemente motivacije so uvrstili sproščeno domače okolje, samostojnost pri določanju časa za učenje, zanimivo tematiko itd. Poudarili so, da je interakcija učitelj-študent pri študiju na daljavo lahko dvosmerna, malenkost manj kakovostna kot pri klasičnem študiju, vendar dovolj učinkovita, kadar je delo izvedeno v manjših skupinah.

Ključne besede:
študij na daljavo, organizacija, čas, prostor, motivacija, interakcija

Izkušnje pri vključevanju razvoja samostojnih spletnih učilnic bodočih učiteljev kemije v študijski proces

Avtorji:
Vesna Ferk Savec, Katarina Mlinarec

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta

Povzetek prispevka:
Izhajajoč iz evropskega okvirja digitalnih kompetenc za učitelje DigCompEdu bo v izobraževalnem procesu bodočih učiteljev na univerzitetni ravni potrebno nasloviti vseh šest področij s poudarki specifičnimi za predmetno področje, za katerega se študentje izobražujejo. V študijskem letu 2019/2020 smo v okviru študijskega programa Dvopredmetni učitelj, vezave kemija posodobili izvedbo predmeta Informacijska orodja za pouk kemije na način, da bi čim bolj celostno spodbudili razvoj kompetenc, ki jih zajemajo področja Digitalni viri, Poučevanje in učenje, Ocenjevanje in vrednotenje, Spodbujanje razvoja digitalnih kompetenc učencev. V okviru vaj in predavanj predmeta so študentje pridobili znanje, spretnosti in izkušnje glede možnosti in aktualnih primerov uporabe IKT pri pouku kemije. Pri predmetu usvojene kompetence so uporabili za izdelavo individualnih spletnih učilnic bodočih učiteljev kemije v podporo učnemu procesu izbrane teme. Vzorec raziskave predstavlja 28 študentov, ki so v tekočem študijskem letu opravili vse obveznosti pri predmetu. Študentje so ob zaključku predmeta izpolnili TPACK vprašalnik in zapisali refleksijo pridobljenih izkušenj. Njihove spletne učilnice pa so bile pregledane in karakterizirane glede na učiteljev TPACK. Rezultati kažejo, da je posodobitev predmeta študente spodbudila k razvoju na področju didaktične uporabe IKT v skladu z DigCompEdu modelom. V prihodnje pa bo potrebno razmisliti predvsem, kako pri študentih še bolje razvijati objektivnost pri ovrednotenju trenutnega znanja in kompetenc ter jih usmeriti na področja, ki jih je potrebno še nadgraditi, da bodo lahko v vlogi učiteljev kemije ob uporabi IKT čim bolj kompetentni pri vodenju učnega procesa.

Ključne besede:
izobraževanje bodočih učiteljev, kemijsko izobraževanje, spletne učilnice

Miti in nefunkcionalna prepričanja učiteljev kot možna ovira pri spodbujanju smiselne uporabe IKT v visokošolskem pouku

Avtorji:
Katja Košir

Institucija zaposlitve:
Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo

Povzetek prispevka:
V prispevku bodo predstavljena nekatera nefunkcionalna prepričanja, ki lahko predstavljajo oviro pri uporabi IKT v visokošolskem poučevanju na način, da s njo podpremo kakovostno učenje. Izhajali bomo iz teze, da je vključevanje IKT v poučevanje učinkovito, če z uporabo IKT podpremo osnovne psihološke potrebe učencev po kompetentnosti, avtonomiji in povezanosti. Prav tako bomo predstavili nekatera sodobna znanstvena spoznanja o kakovostnem učenju, ki jih je smiselno upoštevati pri vključevanju smiselne uporabe IKT v visokošolski pouk, če želimo z IKT podpreti kakovostno učenje in ne (kot se včasih zgodi ob neustreznem vključevanju e-orodij v pouk), da je učenje podrejeno tehnologiji.

Ključne besede:
učenje, IKT, nefunkcionalna prepričanja

  • Projekt Digitalna UL in Didakt.UM
  • Kontakt: ikt-projekti@uni-lj.si