Sekcijski del 3: Sekcija A (25. 9. 2020)

konference Inovativna uporaba IKT v visokem šolstvu: izzivi in priložnosti

Smiselnost uporabe spletnega portala MENTIMETER pri vajah iz fiziologije na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru

Avtorji:
Gregor Prosen, Andraž Stožer

Institucija zaposlitve:
Univerza v Mariboru Medicinska fakulteta

Povzetek prispevka:
Cilj poučevanja fiziologije človeškega telesa je razumevanju teoretičnih osnov in zmožnosti njihove uporabe v kliničnem kontekstu. Z dokazi podprto uspešne metode učenja so redke (1); ponovitve (“spaced practice”), vaje priklica (“retrieval practice”), razlaga (“elaboration”), mešanje tem (“interleaving”), konkretni primeri (“concrete examples) in dvojno kodiranje (“dual coding”). Vaja priklica in razlaga (mehanizmov) sta za poučevanje fiziologije ključna, a zaradi težavnosti in morebitnih napačnih odgovorov, se ju študenti (in učitelji) izogibajo. Mentimeter je spletno orodje, ki omogoča predvajanje drsnic in vprašanj različnih tipov, na katera študenti odgovarjajo anonimno preko računalnika/ tablice. Prednosti uporabe tega orodja so mnogoštevilne:
  • - anonimnost,
  • - manjši pritisk na posameznega študenta,
  • - večja pripravljenost študentov zapisati odgovor, za katerega študent ni prepričan - a ravno pripravljenost izpostaviti nepopolno znanje je za učenje ključno!;
  • - bolj sproščeno vzdušje
  • - učitelj spozna, kako/kaj študenti razmišljajo/razumejo posamezna vprašanja in jim lahko poda neposredno povratno informacijo; razloži kaj in zakaj je napačno razumljeno - brez negativne konotacije, ki jo “kritika” neizbežno prinaša.
Vaje so potekale v obliki interaktivnega predavanja; krajše razlaga/ponovitev nekega koncepta iz strani učitelja, nato odprto vprašanje vsem; večina odgovorov je bilo v nekaj besedah, največ vrsticah, tako da je bilo možno pregledati in komentirati vse. Uporaba Mentimeter-a študenti opisujejo:
  • - 93% se popolnoma strinja ali strinja da jih je vzpodbudil k aktivnemu sodelovanju
  • - 82% se popolnoma strinja ali strinja da so od vaje odnesli več kot bi običajno
  • - 90% se popolnoma strinja ali strinja da so se lahko izrazili brez strahu
  • - 63% se popolnoma strinja ali strinja da jim je Mentimeter pomembno pomagal.


Ključne besede:
Mentimeter, fiziologija, razumevanje

Elektronsko preverjanje znanja – odzivi v vprašanjih

Avtorji:
Majda Krajnc

Institucija zaposlitve:
Univerza v Mariboru Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

Povzetek prispevka:
Elektronsko preverjanje znanja potrebuje več pozornosti kot klasično. V fazi uvajanja zahteva veliko časa in truda za kreiranje zbirke vprašanj in učenje vseh novosti. Kasneje se trud obrestuje, saj zbirko samo dopolnjujemo. Po navadi e-preverjanje znanja izvajamo v obliki kvizov ali e-testov za teoretični del snovi. V prispevku bo poudarjena uporaba različnih tipov vprašanj, s katerimi moramo zadostiti vsem nivojem znanja, ter vnos pojasnil ali odzivov pri vprašanjih. Pri samo preverjanju znanja v odzivih podamo študentu smernice za nadaljnje delo, če je bil pri preverjanju neuspešen. Pri formativnem preverjanju mu z dodatnimi pojasnili širimo znanje, ki ga nato lahko uporabi pri sumativnem preverjanju znanja. Pri vnosu odzivov razmišljamo, kako bi se odvijala komunikacija med profesorjem in študentom na ustnem izpitu in se ji z odzivi poskušamo približati. Študenti odzive dobro sprejemajo. Prikazani bodo primeri vprašanj z odzivi pri predmetu Sinteza procesov in Procesno računanje II, študijskega programa Kemijska tehnologija na FKKT v Mariboru.

Ključne besede:
e-test, e-preverjanje znanja, e-zbirka vprašanj, Moodle

Študij produkcije avdio-vizualnih medijev na daljavo in ocena njegove uporabe

Avtorji:
Andrej Učakar, Helena Gabrijelčič Tomc

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje

Povzetek prispevka:
Raziskava podaja ugotovitve analize spremljanja študijskega procesa pri predmetu Grafična priprava 2 in analize rezultatov projektnega dela študentov 2. in 3. letnika študija grafične in medijske tehnike in grafičnih in interaktivnih komunikacij Katedre z informacijsko in grafično tehnologijo (Oddelek za tekstilstvo grafiko in oblikovanje), ki so študirali produkcijo avdio-vizualnih medijev na daljavo. Vsebina predmeta obravnava filmsko formo, pred produkcijo videa in animacij, produkcijo in post produkcijo. Raziskava je obravnavala dve skupini študentov, pri čemer je ena skupina imela možnost izbirati med študijem na daljavo in klasičnim študijem v predavalnici, druga skupina pa ni imela dveh možnosti in so vsi študentje opravljali predmet na daljavo. Metodologija je vključevala izpraševanje preko vprašalnikov in štiri sklope podajanja mnenja in ocenjevanja: 1. predhodne izkušnje s študijem na daljavo in izobraževanjem na področju produkcije avdio-vizualnih medijev, 2. mnenje o tehničnem vidiku ̶ način izvedbe študija na daljavo in študijskih obveznosti predavanj, vaj in projektnega dela (naprava sledenja študijskim obveznostim, izbor spletne učilnice, pogostost sledenja obveznostim, kvaliteta učnega materiala, izkušnja zvočnih in vizualnih informacij, način spremljanja predavanj in vaj, orodja in tehnike izvedbe), 3. mnenje o didaktičnem vidiku ̶ samoevalvacija razumevanja, pomnjenja, analize in spretnosti uporabe znanj na nove načine (kreativnost) v primeru opravljanja študijskih obveznosti na daljavo, 4. evalvacija veščin in kompetenc produkcije pridobljenih pri praktičnem delu na treh projektih. Analiza rezultatov je pokazala, da študentje pozitivno ocenjujejo študij na daljavo in bi ga za področje produkcije izbrali tudi v bodoče ter ga na splošno ocenjujejo kot enako kvalitetnega kot izvajanje predmeta v predavalnici in računalniški učilnici. Študentje so spremljali več predavanj in vaj na daljavo, kot če bi se slednja izvajala v predavalnici na fakulteti. Učna snov podana v obliki video konferenc in posnetkov, pod pogojem, da so vizualne in slušne informacije kvalitetno predstavljene, je omogočala študentom optimalno pridobivanje znanj, za izvedbo praktičnih vaj in projektnega dela. Izbor spletne učilnice, sodelovalnih okolij in orodij so študentje ocenili kot pomemben. Študentje so ocenili svoje počutje, zadovoljstvo, razumevanje, pomnjenje pri spremljanju predavanj pri predmetu na splošno na enakem nivoju kot spremljanje predavanj v živo v predavalnici. Prav tako pa tudi na splošno menijo, da so pri izvedbi vaj in projektnega dela enako ustvarjalni, kot če bi delo izvajali na fakulteti. Samoevalvacija rezultatov projektnega dela (trije projekti) je pokazala, da si študentje svoje delo večinoma ocenjujejo s prav dobro oz. odlično (kar je nekoliko višje kot ocene, ki so jih podali izvajalci predmeta). Samoanaliza primerjave znanj, posameznih miselnih dejavnosti in procesov ter veščin pred in po opravljanju predmeta ter študija na daljavo je pokazala, da so študentje dvignili nivo iz nivojev razumevanja, ocenjevanja in uporabe (pred predmetom) na analiziranje in ustvarjanje (po opravljanju predmeta). Rezultati raziskave omogočajo izvajalcem prenovo predmeta s tehničnimi in vsebinskem nadgradnjami ter vpeljavo IKT orientiranega izvajanja predmeta na daljavo. Študijske obveznosti bodo razdeljene na tri večje vsebinske sklope, in sicer prvi sklop ̶ teorijo o filmski umetnosti (v obsegu predavanj iz fimske forme, pripovedništva in postavitve na sceno), ki ga bodo študentje opravljali v obliki predavanj v živo, drugi sklop ̶ pridobivanje znanj o planih, kadriranju in kompoziciji, za katere bodo študentje dobili teoretična izhodišča v obliki interaktivnih učnih poti, izvedbeni del pa bodo v smislu kratkih vaj izvajali s snemnjem na lokacijah izven fakultete in sprotno oddajo rezutatov na spletno učilnico ter tretji sklop, ki bo vključeval samostojno in skupinsko projektno delo video produkcije in animacij na izbrano temo, njihovo analizo in objavo na izbranih spletnih in družbenih omrežjih.

Ključne besede:
študij na daljavo, produkcija avdiovizualnih medijev, tehnična izvedba, didaktika, študijski proces

Dostopnost in izobraževalna tehnologija

Avtorji:
Matjaž Debevc

Institucija zaposlitve:
Univerza v Mariboru Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Povzetek prispevka:
Izobraževalna tehnologija že predstavlja integralni del izobraževalnega procesa, ki nudi tudi marginaliziranim skupinam, kot so invalidi, talenti, geniji, migranti in socialno šibkejši možnost za enakovreden dostop do znanja in komunikacije. Pri tem se postavlja v ospredje tudi zahteva po dostopnosti, ki v svoji osnovi določa, da imajo marginalizirane skupine na voljo prilagojene pripomočke, gradiva, storitve in delovna okolja. Mednarodna in nacionalna zakonodaja že narekuje tudi za izobraževalna okolja ureditev dostopnosti, do katere imajo marginalizirane skupine tudi pravico. Seveda je proces oblikovanja in izvedbe dostopnosti dolgotrajen in zahteva veliko mero posluha za razvoj tako s strani izvajalcev izobraževalnega procesa, vodstva in tudi študentov. V vsakem primeru je potrebno zagotoviti vsaj minimalne standarde za uspešno dostopnost ter ustrezno usposabljanje in osveščanje. Osnovne zahteve pri oblikovanju dostopnosti v procesu izobraževanja sicer delimo na tri dele in sicer na zahteve za vključevanje, za predstavitev ter na zahteve za izražanje in komunikacijo. Pri tem je potrebno spoznati vsaj osnovne zahteve in potrebe vseh marginaliziranih skupin, kot so prilagojeni izpitni postopki, podnapisi, govorjena pisna besedila in slike, tolmači znakovnega jezika, lažje razumljiva besedila ali povzetki ter dosledno strukturirana besedila in slike v izobraževalnih gradivih, uporaba prilagojenih IKT sistemov za poučevanje na daljavo, če naštevamo samo najpomembnejše. Za ustrezno preoblikovanje izobraževalne tehnologije je primerno, da uporabimo tudi različne standarde, kot je na primer ETSI/EN 301 549 (Zahteve za dostopnost pri javnem naročanju izdelkov in storitev IKT v Evropi), ki se v osnovi naslanja tudi na standard WCAG 2.1 (Smernice za dostopnost spletnih vsebin) ter računalniško podprta orodja za hitro preverjanje spletnih strani in aplikacij. Na UM FERI smo v ta namen pripravili tudi primer dostopnega didaktičnega gradiva, primernega tako za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne ter za osebe, ki potrebujejo lažje razumljivo gradivo.

Ključne besede:
dostopnost, izobraževalna tehnologija, poučevanje na daljavo

  • Projekt Digitalna UL in Didakt.UM
  • Kontakt: ikt-projekti@uni-lj.si