Razvoj IKT izobraževalnih metodologij na primeru 3D reprodukcij in interpretacij lesene dediščine lesenih skulptur Forma Viva

Avtorji:
Andrej Učakar, Tanja Nuša Kočevar, Karin Košak, Marjeta Čuk, Matej Pivar, Deja Muck, Helena Gabrijelčič Tomc

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje

Povzetek prispevka:
Prispevek obravnava študijski proces oplemeniten z IKT orodji in njegove rezultate ter postavitev delokroga predstavitvenih načinov snovne kulturne dediščine, pri katerem so študentje Oddelka za tekstilstvo grafiko in oblikovanje, grafične in oblikovalske smeri reproducirali in interpretirali lesene skulpture Forma Vive razstavljene v Kostanjevici na Krki poleg Galerije Božidarja Jakca. Delo je potekalo v sklopu mednarodnega projekta Erasmus + Re/Forma Viva Reforma izobraževanja o ohranjanju lesa (Reformation of education on wood preservation). Objekti lesene kulturne dediščine, ki so kot razstavni eksponati razstavljeni na prostem, utrpijo zaradi izpostavitve vremenskim razmeram ter mehanskemu in kemijskemu razpadanju in uničenju lesa nepovratne spremembe. Obnova in redno vzdrževanje kipov sta možna, vendar le z visokimi stroški. Razpadanje lesenih kipov na prostem pa se lahko tudi obravnava kot naravni proces in s tem del predstavitvenega/razstavnega načina. V Sloveniji je bil ugotovljen primanjkljaj znanj o vključevanju sodobnih tehnologij v ohranjanje lesenih skulptur kulturne dediščine, zato smo v raziskavi razvijali IKT osredotočen študijski in učni proces, ki v slovenski visoko izobraževalni prostor vpeljuje poučevanje o novih pristopih digitalizacije, dokumentacije, ohranjanja, interpretacije ter predstavitve skulptur. Praktično delo raziskave je vključevalo terensko delo študentov in mentorjev, ki je na lokaciji Forma Vive v Kostanjevici na Krki potekalo le dan pred razglasitvijo epidemije v Sloveniji, delo pa je bilo zelo zaznamovano s situacijo samoizolacije in dela od doma. Zajem podatkov je potekal z visoko zmogljivo opremo (fotoaparati, brezpilotni letalniki), s čimer je bil izdelan arhiv digitalnega materiala in informacij o kipih. Zbrani podatki so v sodelovalnih in spletnih okoljih služili skupinam študentov grafike in oblikovanja ter mentorjem za komuniciranje in soustvarjanje na daljavo na področjih fotogrametrije, 3D rekonstruiranja, 3D modeliranja, vizualiziranja, video produkcije, spletnih predstavitev, prototipiranja aplikacij za interaktivne predstavitve skulptur, interpretacije skulptur ter oblikovanje nakita ter na koncu tudi 3D tiska izbranih skulptur. Pri tem se je oblikoval inovativni prostor ustvarjanja, kjer so udeleženi spontano mrežili ideje, tehnologije, orodja, učne pristope ter tako sodelovalno zgradili nove izobraževalne metodologije na področju snovne kulturne dediščine. Slednja ima tudi zaradi izvajana v sklopu mednarodnega projekta potencial nove strategije v evropskem visoko izobraževalnem prostoru.

Ključne besede:
Forma Viva, lesena kulturna dediščina, IKT izobraževalni pristopi, 3D reprodukcije, oblikovanje nakita

Poučevanje in uporaba izbranih IKT orodij pri poučevanju managementa z namenom razvoja mnogoterih inteligentnosti

Avtorji:
Judita Peterlin

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Ekonomska fakulteta

Povzetek prispevka:
Prispevek predstavlja pedagoško prakso pri predmetu Management in nudi tudi primerjavo s spletno izvedbo seminarja za tuje managerje. Pri redni izvedbi predmeta Management na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani izvajamo kombiniran pristop učenja zaradi raznolikih potreb mednarodnih študentov in jim tako omogočamo študij v lastnem tempu in glede na motivacijsko raven, tako da pripravljena e-študijska gradiva omogočajo motiviranim študentom, da analizirajo strokovne in znanstvene članke, si ogledajo posneta e-predavanja domačih in tujih gostov iz prakse, predavanje profesorjev iz poslovne šole Harvard Business School, ki jih imamo na voljo prek naše knjižnice ali pa sami posnamejo predstavitev analize domače naloge in jo delijo s kolegi pri predmetu na platformi Canvas. Razvili smo e-naloge s pomočjo Edpuzzle in GoConqr v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani. Oddaja timskih projektnih nalog je potekala prek spletne platforme Canvas in Turn-it-in sistema. Spletno poslovno izobraževanje za poslovneže se je izkazalo za koristno v času koronavirusa, saj smo lahko seminar v celoti izvedli v spletni učilnici Zoom, ki je omogočala interakcijo prek Chata, razdelitve seminarja na dva termina zaradi porazdelitve obremenitve predavateljice in slušateljev. V vmesnem času med predavanji so udeleženci dobili pripravljene vaje, ki smo jih nato na zaključnem delu seminarja analizirali in prediskutirali najpogostejše dileme pri izvedbi. Naše izkušnje kažejo, da si udeleženci želijo osebnega stika, druženja s soudeleženci, zato menimo, da je kombiniran pristop k študiju optimalna možna študijska oblika, kjer pedagog presodi, katere vsebine lahko prenese v e-obliko podajanja, katere pa ohrani za osebno podajanje.

Ključne besede:
kombinirano učenje, management

Mapiranje slovenske mladinske literarne kulture – študija primera Zvezdica Zaspanka

Avtorji:
Milena Mileva Blažić

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta

Povzetek prispevka:
Namen članka temelji na zaključenem CRP projektu in tezi, da so po vključitvi RS v EU 2004 vsi nacionalni jeziki, literatura in kultura pomemben element večjezične in večkulturne Evrope, ter da je bila današnja Slovenija, bila vedno del večkulturnega prostora od časov rimske Emone do danes. Mladinska literarna veda se je po letu 1945 navezovala na literarno zgodovino, po letu 1991, posebej po 2004 na literarno geografijo. Prostorski obrat v literarni vedi je vplival tudi na mapiranje v mladinski književnosti, od imaginarnih (npr. Kosovirja ipd.), do realnih zemljevidov (npr. Stara Ljubljana ipd.). Na osnovi metode literarne analize verbalnega in vizualnega besedila, posebej v slikanicah, so rezultati pokazali, da je mladinska književnost vplivala na prostor slovenske literarne kulture npr. poimenovanja (Kekčeva ulica, Martina Krpana ulica ipd.) ter obratno, da je prostor vplival na slovensko mladinsko književnost kot dogajalni prostor literarnih del (npr. Ljubljanski grad, Narodna galerija, Zmajski most ipd.). V diskusiji bo predstavljena konkretizacija prostora izbranih mladinskih besedil, npr. pravljic in/ali slikanic, ki prispeva k boljši predstavljivosti doživljajskega in domišljijskega prostora. Kako poimenovanje in ubesedovanje doživljajskega in domišljijskega prostora prispeva k poglobljenemu razumevanju književnega prostora in medpredmetnosti in večkulturnosti. Mapirajo se lahko realni (npr. Argonavti, Stara Ljubljana, Zverinice iz Rezije ipd.) ali imaginarni prostori (npr. Drejček in trije Marsovčki ipd.). V zaključku bo predstavljena študija primera – mapiranje kratke sodobne pravljice Zvezdica Zaspanka v slikaniški knjižni obliki – Zvezdica Zaspanka na osnovi citatov iz verbalnega in vizualnega besedila (ilustracije). Prikazano bo tudi mapiranje prevodov le-te v tuje jezike [naslovnice] ter nakazane intertekstualnost [npr. Pika Nogavička] in zunajliterarne povezave

Ključne besede:
mapiranje, študija primera, pravljica, slikanica, Zvezdica Zaspanka

Ocene še isti dan

Avtorji:
Jaka Bonča

Institucija zaposlitve:
Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Povzetek prispevka:
Študentje rešijo en test v spletni učilnici pred predavanjem in drugega takoj po predavanju. Prvi je osredotočen bolj na splošna znanja potrebna pri predmetu, drugi pa na razumevanje in pomnjenje snovi. V tednu do naslednjega predavanja naredijo še praktično slikovno vajo. Nekaj narišejo. Pred predavanjem te vaje pregledam, ocenim, študentje vidijo ocene že pred predavanjem in jih v okviru predavanja komentiram. Tako večino preverjanja opravim sproti med letom. Ocene seštevam (torej ni povprečne ocene). Študent se lahko odloči, da je že dovolj opravil pred samim zaključkom predmeta. Spletna učilnica se je izkazala za čisto prepočasno. Nekaj čez sto slikovnih vaj ocenim v eni do dveh urah. Potrebna sta dva ekrana, uporaba bližnjic za preskakovanje iz programa za predogled slik (Apple Preview) v program za vpisovanje ocen (Apple Numbers). Vse slike prenesem na računalnik in vodim arhiv za leta v nazaj. Apple Automator mi pomaga pri čiščenju imen datotek, ki jih popacka spletna učilnica. Smisel je, da se študent na predavanje pripravi, da snov takoj po predavanju utrdi in takoj praktično preveri njeno obvladovanje. Zato potrebujejo zelo hiter, hipen odziv učitelja. Vodim različne statistike. Prehodnost predmeta se je z novim načinom povečala, pri tem da sem hkrati dvignil tudi kriterij. Prisotnost je razmeroma visoka, po študentskih ocenah predmet visoko kotira. Samo 2 % študentov ne izdela vseh vaj (zanimivo, da za te večinoma vem objektiven razlog). Število vaj, ki bi temeljile na posnemanju starih vaj se je zmanjšalo. Sploh kreativnost narašča. O racionalizaciji učiteljevega časa ne bi govoril. Začel sem predavati z dia pozitivi. Vtis imam, da je odnos med razvojem in uvajanjem novih tehnologij premo sorazmeren s porabljenim časom pedagoga. Od vseh orodij, ki jih uporabljam, je spletna učilnica najpočasnejša in najnerodnejša. Kjer se le da, jo skušam nadomestiti. Težko pa ocenim koliko vsemu skupaj botruje spremenjen način dela oziroma koliko je vse skupaj odvisno od energije, ki jo vlagam. Ključne besede:
obrnjeno učenje, ocene, spletna učilnica

Razvijanje govorne zmožnosti pri študiju tujega jezika: uspešen prehod v izvedbo na daljavo s pomočjo IKT

Avtorji:
Tomaž Onič, Sara Orthaber, Melita Kukovec, Barbara Majcenovič Kline

Institucija zaposlitve:
Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta

Povzetek prispevka:
V sklopu študijskih programov tujih jezikov na FF UM je del pozornosti namenjen razvijanju študentove jezikovne zmožnosti, h kateri sodi tudi učinkovito govorno izražanje. Retorika je tipičen primer spretnosti, pri kateri mora usvojenim teoretičnim osnovam slediti praktični del, v okviru katerega študenti preizkusijo svojo retorično zmožnost in jo z načrtovanim nizom govornih vaj izboljšujejo. Učitelji pri tem zagotovijo ustrezno simulacijo okoliščin, ki študente izpostavijo čimbolj realnim izzivom. V okviru študijskega predmeta Osnove ustnega sporočanja, ki je obvezen za študente 1. letnika študijskih programov Angleški jezik in književnost ter Prevajalske študije – angleščina, študenti v predavalnici opravijo 10 govornih nastopov, od pripovedovanja šale in anekdote do kratkega strukturiranega govora. Govorni nastopi potekajo v manjših skupinah, pri naboru vaj pa upoštevamo samoevalvacijo in povratne informacije študentov. V tem prispevku analiziramo vajo »Prikaz spretnosti« (angl. Demonstrating a skill), ki predvideva prikaz poljubne spretnosti in sočasen opis posameznih korakov prikazovanega postopka s priložnostnimi komentarji. V luči letošnjih ukrepov zaradi omejevanja širjenja koronavirusa je delna izvedba na daljavo tudi ta predmet postavila na preizkušnjo. Pričujoči prispevek obravnava izvedbo omenjene vaje pred prehodom k učenju na daljavo (v preteklih letih) in po njem, prednosti, ki jih je prinesla vključitev IKT v izvedbo, ter odziv študentov in izvajalcev predmeta na omenjeno spremembo. Pri raziskavi smo uporabili metodo opazovanja in intervjuja. Rezultati kvalitativne študije so pokazali, da je izvedba govornega nastopa »Prikaz spretnosti« uspela celo bolje kot v živo oz. kot smo učitelji sprva pričakovali.

Ključne besede:
govorni nastop, učenje na daljavo, IKT, retorika, pouk tujega jezika